SwPower

 

 

 

 

Vsi mobilni telefoni, razen najcenejših, že imajo spodobno strojno opremo, ki je kos vsem opravilom. Sem spadajo procesor, pomnilnik, fotoaparat, različne vrste povezljivosti in še kaj. Na to ne gledamo več tako kot pred nekaj leti, ko je bila strojna oprema v telefonih še v razvoju. Na tem področju so proizvajalci dosegli nek nivo, ki zadostuje vsem vrstam uporabnikov – od preprostih do zahtevnih. To ne pomeni, da se je razvoj ustavil – daleč od tega. Priča smo napovedim zelo zmogljivih telefonov, ki že lahko zamenjajo včasih zelo popularne netbooke. Ko kupujemo telefon, se sedaj osredotočamo na njegovo funkcionalnost, kar pomeni, da gledamo na njegov operacijski sistem. To je tisto, kar naredi telefon še bolj uporaben, saj če je sistem dober, imamo dobre možnosti za razširitev njegove funkcionalnosti z dobrimi aplikacijami.

Android je eden izmed operacijskih sistemov, ki ponuja dobro programsko funkcionalnost in se je pri nas dobro uveljavil. Telefone s tem sistemom kupujejo povsem običajni ljudje, ki so do sedaj uporabljali preproste telefone. Nokia ima s svojim Symbianom še vedno veliko bazo uporabnikov, a do pred kratkim niso naredili večjih sprememb. S Symbian 3 se zgodba spreminja. Pri BlackBerryju so z novo različico sistema in trgovino z aplikacijami naredili napredek tudi na področju mobilnih aplikacij. O Applu je škoda zgubljati besed, saj so bili prvi, ki so začeli s trendom mobilnih aplikacij. Popularni so tudi pri nas – kljub temu, da se iPhone uradno ne prodaja. Ljudje, ki presedlajo na pametni telefon, so povsem navdušeni, ko lahko preko trgovine z aplikacijami nanj brezplačno nalagajo na stotine novih aplikacij. O dejanski uporabnosti naloženih aplikacij je sicer škoda zgubljati besed, saj gre po navadi za aplikacije tipa »flip the coin«. Kljub temu pa na podlagi tega vidimo, da aplikacije na mobilnikih igrajo kar veliko vlogo ...

 

 

Danes za komunikacijo z drugimi ljudmi in skupinami ne uporabljamo več zgolj elektronske pošte, ampak tudi spletna socialna omrežja, zato se pogosto dogaja, da moramo nenehno preskakovati med več različnimi platformami, če želimo ostati na tekočem.

Vse bolj očitno postaja, da ljudje potrebujejo aplikacije, ki na enem mestu združujejo dostop do elektronske pošte in spletnih socialnih omrežij. Ena boljših tovrstnih aplikacij je prav gotovo Inbox2, ki vam lahko prihrani veliko časa, če mu boste dali priložnost.

 

V spletni brskalnik vtipkajte naslov www.inbox2.com in kliknite gumb »Download Inbox2«. Pojavno okno vas bo nato pozvalo k vnosu vašega elektronskega naslova, vendar lahko ta korak tudi preskočite in s klikom na gumb »OK« prenesete namestitveno datoteko za aplikacijo Inbox2 na računalnik.

 

Inbox2 bo ob prvem zagonu naložil okno z bližnjicami za konfiguriranje vaših poštnih računov in uporabniških računov na socialnih omrežjih. Kliknite na račun, ki ga želite konfigurirati, in v naslednjem oknu vnesite prijavne podatke.

 

Nato kliknite v naslednjem oknu na gumb »Next step«, vpišite vaše ime in kliknite na gumb »Get started«.

 

Prijavni podatki so v večini primerov vse, kar potrebuje Inbox2, da lahko začne uporabljati uporabniški račun elektronske pošte ali spletnega socialnega omrežja, vnesete pa lahko tudi bolj podrobne nastavitve za vaš IMAP-račun elektronske pošte. Pri konfiguriranju dostopa do računa na spletnem socialnem omrežju boste aplikaciji seveda morali dovoliti tudi dostop do svojih podatkov ...

 

 

Priznam, da se me predstavitev Apple iPada ni preveč dotaknila. Tudi ko je Samsung predstavil Galaxy TAB, se mi je zazdel le nekoliko večji Android telefon. Vendar sem kmalu spoznal, da imajo te naprave prihodnost. Ko danes zagledamo takšno napravo, se še zmeraj posmehujemo, češ – glej ga, kako velik telefon ima, še v žep jakne ga težko pospravi. Kmalu bodo proizvajalci našli rešitev tudi za to. Vsekakor ne iPad ne Samsung Galaxy TAB ne bosta ostala takšna, kot sta danes. Se pa na njiju lahko učimo, kako bomo tovrstne naprave uporabljali v prihodnosti. Kdor je kateregakoli izmed teh že uporabljal oz. uporablja, ve, o čem pišem tokrat.

 

Osnovna funkcija teh naprav ni medsebojno komuniciranje po glasovnem kanalu, temveč dostop do interneta. Ne zanima nas, na kakšen način to počno, važno je le, da do njega lahko dostopamo in se dokopljemo do podatkov, ki jih v nekem trenutku potrebujemo. Danes za to največkrat uporabimo Wi-Fi povezavo, ki nam je na voljo predvsem v domačem okolju, nekateri pa se povežejo tudi s pomočjo Hot Spot dostopnih točk, ki jih lahko najdemo na različnih javnih krajih, hotelih in restavracijah. Nekatere so plačljive, druge zopet brezplačne, a v tujini so najboljši način, da se na cenovno ugoden način povežemo na splet. Ko smo v domačem omrežju, je na voljo še uporaba mobilnega dostopa do interneta. Tako lahko z napravo, ki nam omogoča tudi tovrstno povezljivost, dostopamo do interneta povsod, kjer imamo na voljo mobilno omrežje. Torej ovir za dostop do interneta skorajda več ni. Zato lahko pričakujemo, da se tovrstne naprave, ki ne bodo imele vgrajene možnosti povezave na mobilno omrežje, ne bodo prijele. Možnost povezave na mobilno omrežje bi naj pomenila tudi možnost uporabe funkcij telefoniranja, a iPad tega žal ne ponuja. Naslednjih nekaj let lahko pričakujemo različne izdelke in vsi prav gotovo ne bodo imeli možnosti mobilne govorne komunikacije, čeprav je s tovrstno napravo ta nekoliko nenavadna, a se bomo zaradi tega navadili uporabljati slušalke z mikrofonom, pa če bodo to običajne slušalke, ki so priložene, ali pa Bluetooth slušalke. Se pa lahko s prijatelji pogovarjate glasovno tudi, če vaša naprava tega ne podpira. Pri tem vam pomaga aplikacija Skype, ki vam omogoča, da s svoje naprave kličete tudi na fiksne in mobilne številke (če ste si napolnili Skype račun ali se naročili na storitev). Danes je Skype možno namestiti na večino pametnih telefonov in seveda tudi na tablice. Sicer pa se bo v prihodnosti govorna komunikacija v celoti preselila na IP protokole, tudi pri mobilnih operaterjih. Skratka – tudi govorne komunikacije se bodo obdržale na tovrstnih napravah ...

 

 

Večina uporabnikov BlackBerry telefonov je usmerjena poslovno, zato jim multimedija ni tako pomembna. Ali pa morda le?

 

Tudi poslovni ljudje potrebujejo na svojem mobilnem telefonu spodoben glasbeni predvajalnik, fotoaparat, kamero in video predvajalnik. Pa še kakšna stvar bi se našla na njihovem seznamu želja. Čeprav se pri podjetju RIM trudijo, da bi dosegli tekmece, ki ponujajo multimedijsko zanimive izdelke, jim do sedaj to ni uspevalo. Zato je pričakovanje novega modela BlackBerry Torch pomenilo veliko upanje za vse, ki so pričakovali izdelek z multimedijsko podporo. Sicer njegov prihod tržišča ni pretresel, vendar pa je nasad robid dobro osvetlil. Predvsem na račun novega BB OS.

 

Že prvi bežen pogled na elegantno ohišje da slutiti, da so v tem modelu zbrane pozitivne izkušnje njegovih predhodnikov. Večji del ohišja pokriva zaslon, pod njim najdemo le štiri standardne tipke za sprejem in prekinitev klica, tipko BB in tipko za pomik (korak) nazaj. Na sredini je sedaj že uveljavljen optični »trackpad«, ki ga že poznamo z nekaterih modelov. Zaslon je občutljiv za dotik in se glede na obračanje telefona temu tudi prilagodi. Ni ga možno postaviti na glavo, kajti v tem primeru obstane v levem ali desnem položaju (odvisno od tega, v katero smer ste ga zavrteli). Podpira pa tudi nekaj osnovnih gest (ukazov). Tako lahko z razmikanjem prstov povečate prikaz na zaslonu ali se s premikanjem pomikate po vsebini, kadar je prikazan le del vsebine (ob povečavi). S tem se ponudba uporabljanja gest sicer zaključi. Pod zaslonom, bolje rečeno zgornjim delom telefona, se nahaja skrita še tipkovnica – takšna, kot smo je na večini BlackBerry telefonov navajeni. Zgornja vrsta tipk je od zgornjega dela telefona nekoliko odmaknjena, tako da je tipkanje možno brez težav, tudi če so vaši prsti nekoliko večji. Kadar je tipkovnica zaprta in želimo vnesti tekst, se na zaslonu prikaže virtualna tipkovnica, s katero pa bo na začetku klasičen uporabnik BB imel nekaj težav, a se bo sčasoma privadil tudi nanjo ...

 

 

Dvatisočdeseto je s stališča igričarjev posebno, magično leto. Saj veste – tisto, ko se stvari naposled poklopijo in iz goste podrasti prilezejo špili, ki smo jih čakali leta in leta. Bera je bila nadvse bogata: dobili smo Mafi o 2, Alan Wake, God of War 3, Starcraft 2, Heavy Rain ... In sedaj še Gran Turismo 5. Če bi po več kot desetletju čakanja izšel še Duke Nukem Forever, prostorsko-časovni kontinuum najbrž ne bi prenesel napora in bi bili priča galaktični kataklizmi. Kar bi bilo škoda, ker potem ne bi mogli užiti sadov truda Kazunorija Yamauchija in njegovih pribočnikov iz studia Polyphony Digital. Za tiste, ki poševnookega vizionarja ne poznate, najprej kratka predstavitev. Kazunori-sama že celo življenje počne isto zadevo: ustvarja dirkalne simulacije. Gre za enega največjih avtomobilskih navdušencev na planetu, ki svojo ljubezen s svetovnim prebivalstvom deli skozi igre. Polyphony je v dvanajstih letih obstoja izdelal samo en špil, in sicer Gran Turismo (da, Omega Boost pozabljam namerno). Od takrat ga zgolj dodelujejo, izpopolnjujejo in polirajo, verzijo za verzijo, konzolo za konzolo. Cilj? Ustvariti najboljšo in najbolj vseobsegajočo dirkalno simulacijo, ki bo nekoč zabrisala meje med vožnjo pravega in navideznega avtomobila.

 

Reči, da so pri tem uspešni, bi bilo podcenjevanje. Lahko bi govorili o obsesivno natančnem modeliranju štirikolesnikov, patentiranem načinu prenašanja njihovega obnašanja v virtualnost, meter-in-fotoaparat-v-roki preslikavi resničnih dirkališč, prodajnih rezultatih serije ... Dober pokazatelj je nenazadnje tudi to, da je Gran Turismo prologue, komaj kaj več kot demo različico petice, pred tremi leti za trideset dolarjev kupilo pet milijonov ljudi. Ali dejstvo, da je prodaja Playstationov 3 v zadnjem mesecu opazno poskočila, saj so mnogi pred nakupom čakali prav na izid Gran Turisma 5. A nima smisla. Dovolj naj bo, če zapišem, da srca igričarskih dirkačev utripajo s kazunorijevim in da so izidi polnih verzij GT-ja skoraj religiozni pripetljaji. Bi radi razumeli? Potem primite za plošček ali volan in igro preizkusite. Ta tekst ne more biti več kot skromen približek ...

 

 

OOo4kids je odprtokodni projekt, ki domuje na spletnem naslovu www.ooo4kids.org, od koder lahko prenesete tudi namestitveno datoteko za zbirko. Kliknite na gumb »Download «, ki se nahaja v okvirju ob desnem robu spletne strani.

 

V zbirko OOo4kids so vključene aplikacije Writer, Calc, Draw, Impress in Math. Uporabniški vmesnik aplikacij je v primerjavi z aplikacijami iz zbirke OpenOffice.org precej poenostavljen, z okleščenimi meniji in orodnimi vrsticami, da jih lahko otroci lažje uporabljajo. Večina funkcionalnosti je kljub temu ohranjena, uporabniški vmesnik pa je mogoče po potrebi prilagoditi in dodati nove ukaze v menije ali nove gumbe v orodne vrstice.

 

Tudi ikone, gumbi in drugi elementi uporabniškega vmesnika so polepšani, da so bolj všeč otrokom. Kdo ve, morda bodo všeč tudi vam in vas prepričali, da začnete uporabljati to zbirko ...

 

 

V svetu, kjer vse postaja digitalno, so tudi knjige deležne digitalizacije. E-knjige (e-books), kot jim pravimo, so postale popularne zaradi več stvari. Zagotovo pa med največje sodijo naprave, na katerih lahko te knjige beremo. To so elektronski čitalniki knjig, imenovani e-readerji, ki uporabljajo posebno tehnologijo zaslona – e-črnilo (e-ink).

 

S takimi zasloni je branje knjig bolj naravno, kot če bi naprava imela klasičen zaslon LCD. Osnova zaslona so majhne kapsule, ki imajo bele in črne delce, ki so vidni glede na naboj, ki jim ga pošlje naprava. So veliko bolj podobni pravim knjigam in vidljivost teksta je precej podobna pravi knjigi. Zaslon je dobro viden tudi pod sončno svetlobo, se ne blešči in ima enoten kontrast ne glede na vidni kot.

 

Cena takšnih bralnikov je razmeroma visoka, med najbolj znane naprave pa sodi Amazonov Kindle. Njegova cena je sedaj več kot sprejemljiva, žal pa ga pri nas ne moremo kupiti. Pri nas je izbira čitalnikov majhna, ob pogledu na znano spletno trgovino v Sloveniji pa vidimo prevlado le ene znamke – Prestigio. Pod drobnogled smo vzeli ne najcenejši model serije (Libretto PER5062B), ki ga lahko kupite za slabih 250 evrov ...