SwPower

Ena izmed teh je uvedba HD-formata, ki ga z digitalno televizijo ne smemo mešati. Kajti digitalni signal, ki ga bomo lahko sedaj spremljali na naših sprejemnikih, je še vedno v ločljivosti PAL, torej ponuja 625 linij navpične ločljivosti, medtem ko je za HD potrebnih vsaj 720 ali pa za maksimalno HD ločljivost 1080 navpičnih linij. Da bomo preko digitalnega zemeljskega signala lahko spremljali HD-ločljivost, bo svojo opremo morala zamenjati tudi naša nacionalka in začeti oddajati signal v HD-ločljivosti. Nekateri uporabniki pa lahko v HD-ločljivosti televizije že uživajo, saj je nekaj ponudnikov kabelske in IP-televizije v svojo ponudbo že dodalo HD-programe, ki prihajajo v večini primerov s tujega govornega področja, medtem ko je bilo letos možno spremljati v HD-kvaliteti na nacionalni televiziji tudi zimske olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu. Če je uporabnik hotel sliko spremljati v HD-ločljivosti, je potreboval seveda tudi ustrezen TV-sprejemnik. Ti so v ponudbi že nekaj časa in danes težko najdemo takšnega, ki ne bi podpiral HD-ločljivosti oz. ne bi bil vsaj prirejen za sprejem HD-signala, kar pomeni, da nosi oznako »HD Ready«. Torej lahko rečemo, da smo uporabniki pripravljeni veliko prej, kakor pa se to dogaja s televizijskimi hišami.

 

Letos smo doživeli še eno novost, kjer bomo morda uporabniki in ponudniki stopili naprej s približno enakimi koraki. Ta novost se imenuje 3D TV. Prikaz tridimenzionalne slike na dvodimenzionalnih napravah je bil vedno povezan z dodatno tehnologijo, ki je omogočala preslepiti naš vid in dve dvodimenzionalni sliki prikazati kot 3D-celoto.

Že nekaj desetletij se proizvajalci in filmska industrija trudijo, da bi 3D pripeljali na velika platna in tudi v naše domove. Očitno je, da se je njihov več kakor dve desetletji dolg trud, ki je imel svoje dvige in padce, izplačal. V posebnih kinematografskih dvoranah lahko spremljamo 3D-filme – pardon, bolje je reči produkcije animiranih filmov – že nekaj časa. Resda je vmes tudi kakšen film v tej tehnologiji, kjer igrajo glavno vlogo narava, pokrajine oz. živali. Prave filmske produkcije v 3D-tehnologiji sicer še nismo dočakali, le Avatar, ki pa ga lahko uvrstimo skorajda med animirane filme, je pretekli mesec izšel v 3D-različici.

Prve 3D-televizorje so proizvajalci napovedali začetek letošnjega leta, sredi leta pa so začeli prihajati na tržišče. Pri večini še zmerom velja, da je potrebno za gledanje 3D-slike uporabljati očala, ki pa tokrat niso zelenordeča, temveč delujejo na principu polarizacije slike, kar se v praksi ne obnese najbolje. Veliko boljši je sistem, ki vam sinhronizirano s prikazom slike izmenično zapira pogled levega ali desnega očesa in tako iz dveh 2D-slik preko naših možganov prikaže 3D-sliko. Ta tehnologija je sicer stara in je povezana s tem, da sliko posnamemo z dveh rahlo drugačnih kotov; približno s takšnim razmikom, kakor je razmik med človeškimi očmi. Ta prikaz se imenuje stereoskopska slika in deluje na principu prikaza slike ob sliki, ki se na TV-sprejemniku prikazujeta izmenično. Zaradi delovanja očal potem vidimo sliko v 3D.

Za večje udobje si uporabniki vsekakor želimo, da bi v prihodnje lahko uporabljali 3D-televizijo, kjer za gledanje 3D-programa ne bi potrebovali posebnih očal. Prvo tovrstno avto-stereoskopsko TV so predstavili pri podjetju Toshiba, ki sicer izdelek trži le na japonskem trgu. Čeprav je sliko možno gledati brez očal z različnih položajev, pa je po dosedanjih izkušnjah uporabnikov to možno videti brez kakršnihkoli napak le z enega – centralnega položaja. Ni pa Toshiba edina, ki se pripravlja na 3D TV brez očal; po nekaterih napovedih bi naj tudi Philips prihodnje leto predstavil svoj 3D TV-sprejemnik, za katerega ne bo potrebno imeti očal. Vsekakor bo prihodnost 3D TV povezana z avto-stereoskopskimi posnetki, torej v gledanju 3D-posnetkov brez očal, le da bodo proizvajalci ploskih TV-ekranov morali najti zanesljiv način, kako še enkrat prelisičiti naše oči – vendar tokrat brez uporabe dodatne opreme, torej očal.

 

Ob 3D-filmih smo dočakali tudi prvi prenos 3D-slike v živo s športnega dogodka. Letošnje boje s teniških igrišč Roland Garrosa je program Eurosport predvajal v 3D-tehnologiji, pri nas pa ga je lahko v tistem času nekaj srečnih lastnikov 3D TV-sprejemnikov spremljalo preko Telemachove ponudbe. Prenos je potekal prek programa Eurosport 3D in možno si ga je bilo ogledati tudi v posebnem, za ta namen odprtem predstavitvenem »show roomu«, ki ga je Telemach pripravil v sodelovanju s Panasonicom. Predstavitveni prostor je bil odprt sicer le v času trajanja turnirja, a je vzpodbuden pokazatelj, da so tudi TV-hiše in ponudniki storitve ponudbe TV-signala pripravljeni podpreti 3D-tehnologijo, ki bo lahko naslednji velik hit po digitalnem TV-signalu in HD-ločljivosti. Drugi tovrstni 3D-prenos je potekal v času sejma IFA, kjer sta Eurosport in Panasonic ponovno sodelovala; tokrat s prenosom dvobojev s teniškega GrandSlam turnirja US Open.

Le nekaj animiranih filmov v 3D-tehnologiji in občasna 3D-ponudba televizijskih hiš bosta sicer premalo, da bi se 3D TV-program hitro razvijal in postal dostopen tudi na cenovno ugodnejših zaslonih. K temu lahko pripomore le dodatna ponudba, kjer je trenutno vodilno vlogo prevzel Panasonic. V svojo ponudbo je vključili prve 3D-video kamere. Natančneje – v njihovi ponudbi lahko najdete dve kameri; prva je namenjena profesionalnim uporabnikom, kjer lahko ob kameri kupite tudi video montažo za 3D in profesionalni 3D-zaslon za montažo. Tako lahko kmalu pričakujemo večjo ponudbo 3D-filmov, ki bodo ustvarjeni v manjših privatnih studiih. Nas bo tokrat bolj zanimala druga kamera, ki je namenjena širokim množicam. Za razliko od profesionalne kamere, ki ima podvojeno elektroniko za levo in desno oko, so pri amaterskem modelu uporabili 2D-kamero višjega ranga in ji dodali 3D-predlečo. Tako boste lahko tudi sami ustvarjali svoje cenovno ugodne 3D-posnetke, ki jih boste lahko uredili na sami kameri in potem predvajali na svojem 3D-zaslonu.

Ob gibljivih 3D-slikah pa prihaja 3D tudi na področje fotografije. Fuji je že pred dvema letoma napovedal in kasneje predstavil svoj prvi kompaktni 3D-fotoaparat, ki ga je letos zamenjal model FinePix 3D W3, ki zna ob 3D-fotografijah posneti tudi video v 3D HD-ločljivosti. Fotografije in posnetke si lahko ogledate na zaslonu brez posebnih očal. Lahko pa ga s pomočjo HDMI-povezave povežete tudi s 3D-zaslonom in fotografije ter video posnetke občudujete na njem. So pa pri podjetju Fuji poskrbeli, da lahko slike izdelate tudi v posebni 3D-tehnologiji in jih shranite v papirni 3D-obliki. Je pa na področju fotografije dejaven tudi Panasonic. Letos so na sejmu Photokina predstavili svoj prvi 3D-objektiv za MicroFourThirds format, ki ga uporabljajo na svojih LUMIX G MICRO SYSTEM fotoaparatih.

 

Objektiv z goriščno razdaljo 12,5 mm (25 mm pri 35-mm formatu) in zaslonko f/12 ponuja veliko globinsko ostrino za fotografiranje 3D-objektov. Fotografije, ki jih boste posneli s tem objektivom, boste lahko gledali na 3D TV-sprejemnikih, medtem ko sam fotoaparat nima zaslona, ki bi sliko prikazal v načinu 3D.

3D-tehnologija pa se ne bo ustavila le pri TV-programu, filmih in lastnih video produkcijah. Tudi igre prihodnosti bomo spremljali v 3D-pogledu. Pri Panasonicu so šli celo korak naprej in s pomočjo UbiSofta pripravljajo igre za svojo IPTV-platformo Viera cast. Prve delujoče demo različice so že pokazali na sejmu IFA, in sicer sta to bila naslova in Tom Clancy’s Ghost recon Future Soldier. Na področju igralnih konzol pa bodo lahko v 3D-igrah uživali tudi lastniki Sonyjevega PS3 in Microsoftovega Xboxa. Sony že pripravlja za svojo konzolo PS3 igre v 3D-načinu, in sicer Gran Turismo 5, Motorstrom 3D rift in še številne druge, ki bodo na voljo do letošnjega božiča (upajmo, da tudi v naših trgovinah). Medtem pa je za lastnike Xbox 360 na voljo resident evil Afterlife 3D. Prihodnost iger bo torej vsekakor povezana s 3D-tehnologijami, saj lahko pričakujemo iz leta v leto več 3D-naslovov – tako za obstoječe kakor za prihajajoče konzole.

Obdelali smo že skoraj vse komponente, ki jih potrebujemo za uživanje v 3D-programu. Na koncu nam ostanejo le še 3D-predvajalniki, brez katerih ne bo možno uživati v 3D-vsebinah. Da, tudi BluRay predvajalnik mora podpirati 3D-tehnologijo, če želimo na njem predvajati filme oz. medije s 3D-vsebino, ki jo gledamo na našem 3D TV-sprejemniku. Večina proizvajalcev je ob TV-sprejemnikih ponudila tudi te predvajalnike, le redki med njimi pa ponujajo celoten sistem hišnega kina, ki bi vam ob predvajanju 3D-vsebin ponudil tudi prostorski zvok. Le redki so namreč uporabniki naprednih tehnologij, ki si želijo ob dobri televiziji imeti tudi posamezne Hi-Fi komponente in ustrezne zvočnike, s katerimi bi danes uživali tako v edinstvenem zvoku kakor tudi v sliki. Pri Sonyju so poskrbeli tudi za te uporabnike in ponudili ob posameznih komponentah še sprejemnik s podporo za 3D. 3D je torej realnost – ne glede na to, ali želimo gledati filmsko produkcijo med domačimi stenami ali pa s pomočjo videokamere ujeti svoja dožive