SwPower

 

 

 

Malo je stvari, ki so bolj katastrofalne kot izguba pomembnih podatkov. Vsi smo že bili tam. Nekatere izgube so po nesreči – morda ste izbrisali slike s počitnic, za katere ste mislili, da jih imate shranjene tudi nekje drugje. Nekatere izgube so povsem po slabi sreči – morda je sesutje sistema povzročilo, da se Windowsi ne zaženejo več. In na žalost jih lahko izgubimo tudi zaradi drugih vzrokov – določeni virusi so lahko neizprosni pri svojem uničevanju.

V tem članku vam bomo pokazali, kako povrniti te izgubljene podatke. Trdi diski, ključki USB in celo CD in DVD-ji – obstaja možnost, da lahko rešite podatke z vseh teh medijev. Ne moremo vam obljubiti, da boste uspešni, ampak ko izginejo dragoceni podatki, je vsaka možnost boljša kot nič. Kjer je treba, se dotaknemo tudi komercialnih izdelkov, ampak naš glavni cilj je, da se osredotočimo na izdelke, ki vas ne stanejo nič.

Ti nasveti so namenjeni uporabnikom Windowsov XP in Vista (če ne navedemo drugače, so nasveti primerni za oba sistema). Ampak ne skrbite, če uporabljate kaj drugega, veliko naših nasvetov je relevantnih, ne glede na operacijski sistem, ki ga uporabljate.

 

 

Morda se zdi očitno, ampak prvo mesto, kamor bomo pogledali, ko nam izginejo datoteke, je koš, ki ga najdemo na namizju. Datoteka ostane tam, dokler ne kliknemo z desno tipko na koš in izberemo možnosti Izprazni koš. To seveda velja, če imamo dovolj prostora in če nismo pognali orodja, kot je Disk Cleanup, ki ponudi možnost, da se znebimo datotek v košu. Privzeto je za koš v Windowsih XP namenjenih deset odstotkov diska ali enak odstotek za vsako particijo, če smo disk razdelili.

Koš v Visti uporablja deset odstotkov od prvih 40 gigabajtov plus pet odstotkov vsakega prostora po tem. Če ima računalnik disk, velik 120 gigabajtov, se zna zgoditi, da bo v košu za osem gigabajtov datotek.

Do koša dostopamo tako, da dvakrat kliknemo na njegovo ikono na namizju. Datoteko povrnemo iz koša tako, da jo samo povlečemo in spustimo na namizje.

Podatki se iz koša izbrišejo samo takrat, kadar ni več prostora, in sicer od najstarejšega. To ni najboljša uporaba prostora na disku, zato priporočamo, da večkrat pogledate v koš in trajno izbrišete tiste datoteke, ki jih res ne boste več potrebovali. Možno pa je povečati količino prostora, ki ga Windowsi uporabljajo za izbrisane datoteke. Z desno tipko miške kliknemo na koš in izberemo Lastnosti. V Windowsih XP uporabljamo drsnike, ki prikazujejo odstotke prostora, ki je namenjen košu. To lahko nastavljamo individualno (particija ne more dati več kot štiri gigabajte prostora za koš) ali globalno. V Visti s številkami vtipkamo največjo vrednost v megabajtih, da nastavimo novo mejo (ni omejitev). Uporabniki Viste lahko uporabijo tudi drugo metodo, da rešijo stare ali izbrisane podatke. Shadow Copy ima tako imenovani snapshot vseh datotek in map na disku. Žal je ta funkcija na voljo samo v različicah Ultimate in Business. Obstaja pa način, kako lahko lastniki različic Home Premium in Home Basic uporabljajo podobno orodje, ki se imenuje Shadow Explorer. Če izklopimo funkcijo System Restore, ta program ne bo deloval.

 

Če želimo obnoviti datoteko v košu,

 

 

Na žalost so edini podatki, ki jih lahko rešimo iz koša, tisti, ki smo jih izbrisali s trdega diska. Če smo izbrisali datoteko s spominske kartice ali ključa USB, Windows nima kopije v košu. Ta vam ne bo pomagal niti takrat, ko je kriv virus ali Windowsov datotečni sistem.

 

Na srečo se stvar tukaj ne zaključi – daleč od tega. Na voljo imamo veliko programov, ki nam pomagajo rešiti podatke in veliko jih je brezplačnih. Tak je tudi Recuva.

Razen CD-jev in disket bo lahko obnovil podatke iz praktično vsega – celo z multimedijskih predvajalnikov. Tako kot vsi programi za obnovo podatkov tudi Recuva deluje po načelu izbrisanih datotek, ki še niso trajno izbrisane. Windowsi samo označijo mesto datotek, da je prosto za uporabo – podatki bodo izbrisani samo takrat, ko se bodo ta mesta prepisala z novimi informacijami. Takoj ko ugotovimo, da smo v težavah, prenehajmo uporabljati disk ali napravo, kjer so ti podatki. Izogibajmo se tudi namestitvi programov za reševanje podatkov, saj lahko s tem prepišemo podatke, ki jih želimo obnoviti. Če so datoteke na glavnem disku, ga bomo morda morali odstraniti iz ohišja in ga priključiti na začasen računalnik, kjer je program za reševanje podatkov. Ohišje za trdi disk s priključkom USB si lahko omislimo že za dobrih deset evrov in je za to idealno – vaša lokalna trgovina z računalniško opremo vam lahko pomaga pri tem.

Najlažja uporaba programa Recuva je, če uporabimo čarovnik. Z njim lahko določimo, kaj naj išče (slike, dokumente, kar koli) in tudi kje (ključ USB, določena mapa ali po vseh napravah, priključenih na računalnik). Če to iskanje ni uspešno, lahko poskusimo s funkcijo Deep Scan (ki lahko traja veliko dlje). Če potrebujemo več možnosti, morda iskanje datotek s specifično končnico (na primer mp3), lahko preskočimo čarovnik in uporabimo samo vmesnik programa.

Po končanem iskanju Recuva pokaže seznam datotek z različnimi simboli semaforja. Zelena luč pomeni, da je datoteka popolnoma obnovljiva, oranžna, da datoteko lahko delno obnovimo, rdeča pa, da je datoteka verjetno izgubljena. Datoteke z oranžno in rdečo lučjo so bile delno ali popolnoma prepisane. Za nadaljevanje označimo datoteke, ki jih želimo obnoviti, in kliknemo na Recover ter izberemo mesto, kamor naj jih shrani – to naj ne bo enak disk ali naprava, s katere rešujemo podatke.

 

Recuva nam s pomočjo barvne sheme pokaže

 

 

 

1. Recuvo prenesemo z naslova www.recuva.com. Dvakrat kliknimo na namestitveno datoteko in ko se namestitev konča, zaženemo aplikacijo. Recuva nas vodi skozi proces iskanja izgubljenih datotek. Tukaj lahko izberemo tipe datotek, ki smo jih izgubili. To je pomembno, saj iskanje po vseh tipih vzame veliko več časa. Izberemo, kar želimo, in kliknemo na Next.

 

 

2. Recuva nam ponudi možnost iskanja po določenih lokacijah. Ponovno je pametno, da omejimo iskanje, saj se bo opravilo hitreje končalo. Iskanje po vseh mestih pomeni, da bo trajanje iskanja odvisno od velikosti trdega diska in naprav, ki so priklopljene na računalnik. Tukaj velja omeniti, da izgubljenih datotek ne moremo iskati na poškodovanih medijih CD in DVD.

 

 

3. Sedaj smo pripravljeni na reševanje podatkov. Če izberemo Deep Scan, se možnosti za uspešno iskanje povečajo, vendar se s tem poveča tudi trajanje iskanja, ki se lahko zavleče na več ur – lahko tudi ves dan. Najprej preizkusimo hitro iskanje, tako da to možnost pustimo prazno. Še vedno lahko to možnost pozneje uporabimo, če bo potrebno. Ne moremo vam zagotoviti, da bo Recuva našla vse datoteke, vendar je lahko presenetljivo učinkovita.

 

 

 

Če vam Recuva ne ustreza, lahko preizkusite katerega izmed teh programov: Soft Perfect File Recovery, Glary Undelete in PC Inspector File Recovery. Včasih se zgodi, da ne dobimo vedno tega, kar plačamo. Zato smo Recuvo primerjali z Active Undelete 7, priljubljenim komercialnim orodjem. Se splača odšteti nekaj več denarja, da bi se naše možnosti za povrnitev podatkov izboljšale? Oba programa smo uporabili v načinu deep-scan, ko smo pregledovali veliko uporabljan štirigigabajtni ključ USB, kjer smo iskali izbrisane datoteke s končnicami bmp, gif, png, tif in jpg. Recuva je našla 330 datotek (brez datotek z nič bajtov (zero byte)). Z uporabo indikatorjev semaforja je bilo 276 datotek označenih z zeleno, 16 z oranžno in 38 z rdečo. Vse smo preizkusili v Slikarju. Odprli smo lahko 261 zelenih in celo šest datotek, ki so bile označene z oranžno lučjo. Še več, celo 15 datotek z rdečo lučjo je bilo popolnoma berljivih. Active Undelete je našel 539 datotek. 428 je bilo označenih kot obnovljivih, 111 pa z različnimi podatki o poškodbah. Razočarljivo smo lahko odprli samo 235 datotek – 193 je bilo neuporabnih. Osem poškodovanih datotek nam je celo uspelo odpreti.

Druga komercialna orodja so morda slabša, vendar nas je Active Undelete razočaral. Njegov dosežek je bil 243 obnovljenih datotek, medtem ko jih je Recuvi uspelo obnoviti 282. To je kar velika razlika. Za neosnovne stvari ima Active Undelete zanimiv trik: poleg iskanja celih datotek išče tudi morebitne vzorce informacij, ki jih prepozna kot potencialne datoteke, teh pa ne more določiti. Če se je datotečni sistem sesul, lahko ta program vrne datoteke brez podatkov – torej brez imen, velikosti in tako naprej. Različica Professional stane 55,237 dolarja in lahko tudi obnovi izbrisane particije.

 

Active Undelete lahko povrne datoteke,

 

 

Žalostno, vendar veliko programov za reševanje podatkov ne zna delati z optičnimi mediji, kot so CD, DVD in blu-ray. To pa zlasti zato, ker uporabljajo drugačen datotečni sistem kot trdi diski in drugi izmenljivi pogoni. Obstaja pa veliko število specialnih orodij. Preverite CD Recovery Toolbox Free in Iso Buster.

Uporabili smo CD z 250 megabajti podatkov in ga z izvijačem močno popraskali. Windowsi sploh niso prebrali medija, ampak Iso Buster je uspešno pregledal datotečni sistem in prikazal seznam datotek in map. Odkljukali smo elemente, kliknili nanje z desno tipko in izbrali Extract Objects. Po 12 urah je bil proces na 25 odstotkih, zato smo ga preklicali in namesto tega raje izbrali obnovitev 13 slik na CD-ju. Pregledovanje je trajalo približno 90 minut. Tri slike so bile uspešno shranjene na disk in so bile berljive (ena je bila poškodovana). Enak test smo naredili z Active Undelete 7 (eden od redkih programov, ki ponuja obnovitev podatkov z diskov in optičnih medijev). Ta je našel samo naslov CD-ja in nič drugega. CD Recovery Toolbox Free se ni izkazal nič bolje. Če ste obupani, poskusite ponovno po tem, ko ste popravili večje praske na mediju.

 

Iso Buster pregleda datotečni sistem na spraskanem

 

 

Ste že kdaj vklopili računalnik in se Windowsi niso hoteli zagnati? Obstaja velika verjetnost, da boste podatke lahko rešili z odstranitvijo diska iz računalnika, ga namestili v prenosno ohišje in priključili na drugi računalnik.

Če vam to ni všeč, je edina izbira še Ultimate Boot CD. Ta vsebuje oskubljeno različico namestitve Windows XP. Boot disk se imenuje zato, ker se zaganja neposredno z medija in ne s trdega diska, zato ni pomembno, če je namestitev Windowsov "pokvarjena". Z uporabo enega od vgrajenih datotečnih pregledovalnikov bomo lahko kopirali datoteke na zunanji pogon ali DVD.

 

Ultimate Boot CD ima 150 programov, ki vključujejo tudi

 

Za začetek s spleta prenesimo Ultimate Boot CD. Orodje ustvari CD – sledimo navodilom. Potrebovali bomo namestitveni CD za Windowse XP.

Če je vse, kar imamo, samo proizvajalčev obnovitveni CD, si polno različico Windowsov sposodimo od prijatelja ali znanca (če imamo pravo licenco za XP-je, ki je popolnoma zakonita). Če je računalnik nedelujoč, bomo tak CD morali narediti na drugem računalniku.

Ko smo ustvarili tak CD, moramo v Biosu nastaviti, da se bo računalnik zaganjal s CD-ja. Večina računalnikov bo sama poskušala to, dokler je medij v pogonu in je računalnik vklopljen. Če ne, bomo to morali storiti sami. Tipko F2 ali delete (na začetku vklopa računalnika se izpiše, kateri gumb je pravi) pritiskamo od vklopa računalnika, dokler se ne odpre Bios. Tam poiščemo možnost Boot Sequence ali podobno. S smernimi puščicami postavimo pogon CD na prvo mesto seznama.

Ko se bo računalnik zagnal z medija, ki smo ga ustvarili, se bo prikazalo že znano namizje XP-jev. Kliknemo na All Programs, kjer bomo našli več kot 150 programov, ki so vsi brezplačni. Pomembno je, da so tukaj programi, ki pomagajo rešiti izbrisane datoteke. Tam so tudi orodja, ki pomagajo odpraviti težave z zagonom Windowsov (na primer Mbrfix).

 

Edina težava z Ultimate Boot CD-jem je ta, da je namenjen samo uporabnikom Windowsov XP. Lahko ga uporabimo tudi z Visto, če se izognemo uporabi programov, ki popravijo zagon – ampak še vedno potrebujemo licenco za XP-je, če želimo, da je postopek zakonit. Če je nimamo, poskusimo z Visto PE ali Microsoftovimi Windowsi PE (http://technet.microsoft.com/en-gb/windows/cc507857.aspx).

Obstaja pa tudi Linuxova različica Ultimate Boot CD.

 

Nimate CD-ja za XP-je? Poskusite z Linuxovo različico Boot CD

 

 

E-poštna sporočila se ne shranjujejo kot individualne datoteke, temveč kot vnosi v veliki bazi. Če izbrišemo e-sporočilo, njegov zapis v bazi ostane nedotaknjen – je samo označen z zastavico za izbris, kar pomeni, da se ta pošta ne prikazuje več. Takšna pošta je izbrisana le takrat, kadar "stisnemo" bazo (da bi pridobili več prostora ali da bi pripomogli k večji hitrosti programa). To je ročni proces, ki ga večina uporabnikov nikoli ne opravi.

Veliko orodij zna spremeniti zastavico v bazi, vendar ne poznamo nobenega, ki bi bil brezplačen. Preverite Zmeil, ki stane 19,95 dolarja in zna delati z bazami programov, kot so Outlook, Outlook Express in Thunderbird.

Tak je tudi Disk Internals Mail Recovery. Ta stane 99,95 dolarja, kar je veliko več, vendar lahko obnovi pošto tudi v programih, kot so Windows Mail in Windows Live Mail. Na srečo obstaja preizkusna različica.

 

 

Najboljši način, da se izognemo izgubi podatkov, je, da delamo varnostne kopije. Obstaja možnost, da naredimo sliko celotnega diska ali delamo obnovitvene točke. Če disk stalno sporoča napake ali če je žrtev katastrofalnega virusnega napada, ga lahko z uporabo teh obnovitvenih točk povrnemo v točno tako stanje, kot je bilo takrat, ko smo naredili to točko. Če uporabljamo Windows Visto Ultimate, je dobra obnovitvena točka del centra Backup and Restore. Če uporabljamo kaj drugega, je najboljši komercialni program Acronis True Image. Najboljša brezplačna alternativa je Selfimage (selfimage.excelcia.org).

Za kopije iz dneva v dan potrebujemo program, ki bo delal inkrementalne kopije – polno kopijo naredi na začetku, nato pa samo še kopije tistih stvari, ki so se od takrat spremenile. Vista zna to narediti, za XP-je pa je Windows Backup. V različici XP Home ga bomo morali ročno namestiti z namestitvenega CD-ja. Odpremo mapo Valueadd, nato Msft. Nadaljujemo v Ntbackup, kjer poženemo ntbackup.msi. Comodo Backup (http://backup.comodo.com/) je dobra brezplačna možnost.

Sedaj lahko varnostne kopije shranjujemo tudi na splet. Prednost je, da so naše kopije varovane pred nevarnostmi, kot je kraja ali poškodovanje – vse je shranjeno na robustnih, oddaljenih strežnikih. Veliko takih servisov (ki jih ni malo) ponuja tudi nekaj brezplačnega prostora (na primer dva gigabajta).

 

 

 

Reševanje podatkov s programi je pametno le, če je disk v dobrem stanju. Če rožlja kot kak star vlak ali kaže znake strojne napake, lahko vsaka uporaba disk še bolj poškoduje. Takrat moramo poklicati specialista – podjetje, ki bo disk vrnilo k življenju v čisti sobi. Cene za take storitve so kar visoke, zato velja razmisliti, če so ti podatki res toliko vredni. Nekatera podjetja se ukvarjajo tudi z reševanjem podatkov z neberljivih spominskih medijev in s ključev USB.

 

 

 

Najboljši način za zaščito datotek pred neželenimi izbrisi je, da poskrbimo za njihove varnostne kopije. Vendar celo z najboljšimi nameni se lahko pojavijo napake.

 

Upamo, da so nasveti v tem članku uporabni in da vam bodo pomagali vrniti pomembno sliko ali dokument, ki je izginil.