SwPower

 

 

 

Za podaljšanje življenja računalnika lahko kar veliko storimo, a kljub temu pride čas, ko s starim res več ne gre naprej. Vzpostavljanje novega računalnika za delovanje ni zamuden proces – ampak kaj narediti z vsemi osebnimi dokumenti in nastavitvami s prejšnjega? V tem prispevku vam odkrivamo najlažje načine za prenos podatkov na nov računalnik. Našli boste tudi nekaj možnosti za ustrezen konec starega računalnika.

Če smo računalnik uporabljali dalj časa, vsebuje trdi disk veliko osebnih dokumentov, nastavitev in drugih aplikacij. Kopiranje datotek z enega računalnika na drugega je precej preprosto, tega pa ne moremo trditi za nastavitve.

Na srečo obstaja orodje, ki vse skupaj poenostavi. Uporabno je tako za prenos s sistema Windows XP na sistem Vista kot tudi, če imata že oba računalnika Visto. Pri sistemu Windows XP najdemo orodje, ki se imenuje Files And Settings Transfer Wizard (čarovnik za prenos datotek in nastavitev). To orodje odlično deluje pri prenosu med računalniki s sistemom Windows XP ali starejšim, ni pa kompatibilno s sistemom Vista. Podobno orodje obstaja tudi pri Visti – imenuje se Windows Easy Transfer (Preprost prenos v sistemu Windows) – ne najdemo pa ga pri različici XP. To lahko rešimo tako, da ga naložimo in namestimo na računalnik s sistemom XP in tako prenos izredno poenostavimo. Windows Easy Transfer ne omogoča prenosa vseh aplikacij, kot je Microsoft Office. Takšne aplikacije moramo ponovno naložiti z originalnega namestitvenega diska ali s spleta. Enako velja za gonilnike katere koli strojne opreme, ki bo priključena na računalnik.

 

Če pri aplikaciji Windows Easy Transfer (Preprost prenos v sistemu Windows) izberemo prenos po meri, lahko izbiramo posamezne mape za kopiranje na nov računalnik

 

 

V vodniku po korakih (na koncu) je omenjeno, da lahko dokumente in nastavitve prenesemo po mreži ali odstranljivem mediju, kot je ključek USB ali CD. Poudarek je sicer na metodi z vzpostavitvijo mreže, ampak če je na voljo zunanji trdi disk, je postopek zelo podoben, ima pa še dodatno korist – ustvarjanje varnostne kopije datotek in nastavitev.

Podatke lahko shranimo tudi na več CD-jih ali DVD-jih. Čarovnik za preprost prenos nas vodi skozi postopek, ne glede na to, kaj uporabimo. Na koncu čarovnik prikaže številne možnosti. Lahko prenesemo vse privzete datoteke in nastavitve za vse uporabnike računalnika, lahko pa jih prenesemo samo za tistega, ki je trenutno prijavljen. Če izberemo drugo možnost, bomo prenesli le dokumente, shranjene v mapi My Documents (Moji dokumenti). Če želimo večji nadzor nad prenosom, raje izberimo Advanced Options (Napredne možnosti). Tu lahko za prenos dodajamo tudi mape, ki niso shranjene v Mojih dokumentih.

 

Microsoftovo orodje je uporabno, vendar ima tudi pomanjkljivosti. Med možnimi alternativami je PC Mover. Prednost tega programa je, da z njim lahko prenašamo tudi programe in ne samo dokumente ter nastavitve. Omembe vreden je tudi program CA Backup and Migration 2009. Uporaben je za prenos podatkov, za 30 evrov na leto pa nam hrani varnostne kopije in omogoča prenos med računalniki. Posebnega orodja za prenos določenih podatkov in nastavitev ne potrebujemo vedno. E-poštna sporočila lahko izvozimo v eno samo datoteko ali mapo na starem računalniku in jo potem uvozimo na novega. Podobno lahko naredimo s številnimi drugimi programi, vključno s spletnim brskalnikom. Zbirko priljubljenih strani lahko prav tako preprosto prenesemo na nov računalnik. Pri tem je koristen Xmarks. To je uporaben dodatek (add-on) za Firefox, ki ga uporabimo za ustvarjanje varnostne kopije seznama priljubljenih strani, skupaj z uporabniškimi imeni in gesli kar na spletu. Tako lahko shranjene nastavitve prenesemo na računalnik v nekaj minutah.

 

 

Kaj storiti z računalnikom, ko ga več ne potrebujemo? Res da je star in ne zmore določenih opravil, to pa ne pomeni, da je popolnoma neuporaben. Morda nam koristijo nasveti za podaritev starega računalnika, ki so opisane v okvirčku na začetku. Lahko pa poskusimo z njim malo zaslužiti in ga ponudimo na primer na Ebayu. Preden računalnik komu izročimo, moramo poskrbeti za pomembne varnostne ukrepe.

 

Računalnik namreč vsebuje ogromno naših osebnih informacij in preprost izbris ni dovolj. Možnost, da naši podatki pridejo v napačne roke, preprečimo le s popolnim izbrisom trdega diska. Eden najuporabnejših programov za to je Darik’s Boot and Nuke. V primerjavi z drugimi ta samodejno počisti vse trde diske, ki jih zazna. Zato se nam ni treba ukvarjati z ročnim izbrisom particij ali dodatnih trdih diskov. Darik’s Boot And Nuke deluje s CD-ja ali DVD-ja, ki ga je najprej treba ustvariti. Obiščimo torej stran www.dban.org, kliknimo na povezavo Download na vrhu strani in pod naslovom Stable Releases kliknimo na CD and DVDmedia. Program je v obliki ISO in je velik le dva megabajta, torej se ne bo dolgo nalagal. Datoteko je pred uporabo treba shraniti na disk. To storimo s katero koli aplikacijo za zapisovanje ("peko") na disk.

 

Program Darik’s Boot and Nuke omogoči hitro in preprosto uničenje vseh vsebin s trdega diska

 

Če je nimamo, si lahko pomagamo z brezplačnim programom Imgburn. Vsekakor moramo biti prepričani, da res želimo izbrisati vse s trdega diska, ker ko se brisanje začne, ni več poti nazaj. Naložimo, namestimo in zaženemo program ter v pogon vstavimo prazen zapisljiv CD. Kliknemo na ikono Write image file to disc in nato še na gumb z narisano mapo in lupo. Tam izberemo datoteko ISO, ki smo jo prenesli s strani Darik’s Boot And Nuke, in kliknemo na velik gumb na dnu okna. Ko je program zapisan na CD, je treba računalnik nastaviti tako, da se zažene s CD-ja. To storimo tako, da ponovno zaženemo računalnik in na tipkovnici pritisnemo na tipko del (ali katero koli drugo, ki je označena na zaslonu ob ponovnem zagonu) za dostop v BIOS. Tam poiščemo zapis boot priority, boot order ali podobno in poskrbimo, da je CD- ali DVD-pogon na prvem mestu na seznamu. Shranimo novo nastavitev, vstavimo disk, ki smo ga pred tem zapisali, in ponovno zaženemo računalnik.

Ko se prikaže modri menijski zaslon, pritisnemo na tipko enter in počakamo, da se vmesnik naloži. Nato na tipkovnici pritisnemo na tipko "m" in se s pomočjo puščic na tipkovnici postavimo na enega od načinov izbrisa diska. Opis na desni prikazuje stopnjo varnosti in število brisanj, ki jih ponuja vsaka metoda. Ko končamo izbiro, pritisnemo na tipko enter, s puščicami po vrsti izbiramo razpoložljive trde diske in jih s preslednico označimo za izbris. Procesa začnemo s pritiskom na tipko F10 in kmalu bodo izbrani diski prazni, informacije z njih pa izbrisane za vedno. Kot smo že omenili, je ta program treba uporabljati posebno previdno – biti moramo prepričani, da res brišemo pravi disk. Podobno kot Darik’s Boot And Nuke deluje tudi program Active@Kill Disk, vendar se odvija s sistemov Windows ali DOS. Ko je trdi disk prazen, lahko nanj ponovno namestimo sistem Windows in lahko prepričani smo, da zagotovo ne vsebuje naših osebnih podatkov. Zdaj ga lahko prodamo, podarimo ali recikliramo.

 

 

Z omenjenimi načini uporabe starega računalnika nismo izčrpali vseh možnosti. Stari trdi disk morda res ne zmore opravljati vseh pričakovanih funkcij, lahko pa je uporaben kot koristen prostor za shranjevanje varnostnih kopij oziroma arhiviranje podatkov z novega računalnika. Po navadi lahko kar odpremo ohišje starega računalnika in z ustreznimi kabelskimi povezavami priklopimo pogon. S tem ga pripravimo za takojšnjo uporabo. Če te možnosti nimamo, lahko stari trdi disk spremenimo v prenosno enoto za arhiviranje.

Posebna ohišja (kot je Infosafe na strani www.startech.com) zaščitijo standardne trde diske in s pomočjo kabla USB omogočijo njihovo uporabo v vlogi zunanjih diskov. Preostale sestavne dele računalnika, kot so tipkovnice in zasloni, je skoraj vedno mogoče uporabiti tudi drugje. S tem si zmanjšamo tudi stroške pri nakupu novega računalnika. Nov računalnik je praviloma zmogljivejši in pripravljen za zahtevnejše operacije kot njegov predhodnik, vendar nam veselje, ki ga to prinaša, kvari dejstvo, da se tovarniške nastavitve običajno bistveno razlikujejo od teh, ki smo jih vajeni. Ne pozabimo torej, da je vsako, na videz še tako zahtevno opravilo veliko preprostejše, če uporabimo ustrezno orodje.

 

 

 

1. Na starem računalniku obiščemo stran http://www.microsoft.com/downloads/details.aspx?FamilyId=2B6F1631-973A-45C7-A4EC-4928FA173266, naložimo Windows Easy Transfer (Preprost prenos v sistemu Windows) in ga namestimo. Program zaženemo iz menija Start, kliknemo na Next (Naprej) in nato izberemo način prenosa – omrežje ali zunanji pomnilnik USB.

 

 

 

2. Če izberemo možnost povezave v omrežje, kliknemo na Use a network connection (Uporabi omrežno povezavo) in nato na No, I need a key (Ne, potrebujem ključ). Vpišemo ustrezno geslo in na novem računalniku zaženemo Windows Easy Transfer.

 

 

 

3. Na novem računalniku kliknemo na Next, nato Start a new transfer (Začni nov prenos) in My new computer (Moj novi računalnik). Kliknemo na No, show me more options (Ne, pokaži več možnosti) in nato Yes, I installed it (Da, nameščen je). Izberemo možnost omrežne povezave in kliknemo na Yes. Vpišemo geslo in še preden se vrnemo k staremu računalniku izbirati vsebine za prenos, kliknemo na Next.

 

 

 

To, da smo računalnik nadomestili z novim, še ne pomeni, da je neuporaben. Povprašajmo raje med prijatelji in sorodniki, če bi jim koristil naš stari računalnik. Lahko pa ga obdržimo tudi sami – kot zelo uporaben prostor za hranjenje varnostnih kopij oziroma arhiv. Naslednja možnost je donacija v dobrodelne namene. Na interesente morda ne bomo naleteli že za prvim vogalom, zagotovo pa obstajajo ustanove, ki se ukvarjajo z distribucijo stare strojne opreme tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti. V svoji okolici preverimo, ali lahko računalnik oddamo kakšnemu podjetju za recikliranje tovrstnih odpadkov – nikar ga ne odvrzimo skupaj z drugimi odpadki. Najpomembnejše pa je, da poskrbimo za popoln izbris osebnih podatkov z računalnika.

 

 

 

Za lažje razumevanje tehničnih izrazov.

 

Osnovni vhodno izhodni sistem. V vseh PC-jih vgrajena programska oprema za kontrolo osnovnih operacij naprav kot so, zaslon, trdi disk, in tipkovnica .Ko PC vklopimo BIOS avtomatsko pregleda s katerega pogona (trdega diska) lahko zažene operacijski sistem.

 

Zastavica za označevanje priljubljenih internetnih strani v internetnem brskalniku za poznejše sklicevanje, tako kot označevanje strani v knjigi.

 

Proces skozi katerega gre računalnik (PC) ko ga vklopimo. Izvrši se hiter test (self-test), nalaga Windows in tako dalje.

 

Proces prenosa datoteke na računalnik, neposredno iz drugega računalnika. Lahko, na primer nalaganje slik ali datotek iz interneta.

 

Programska oprema, ki je potrebna za komunikacijo s periferno opremo. Čeprav ima Windows operacijski sistem veliko vgrajenih gonilnikov, so včasih potrebni novejši gonilniki, ki podpirajo napravo. Pri novih napravah pa so gonilniki priloženi na CD-ROM-mu.

 

Je program razvit za navigacijo po internetu, zlasti na svetovnem spletu. Uporabljata se dva najpogostejša brskalnika Internet Explorer in Netscape Navigator.